Testiranje relejne zaščite je zelo pomemben del elektroenergetskega sistema. Namen testiranja relejne zaščite je preveriti zanesljivost, občutljivost in pravilnost različnih funkcionalnih zaščitnih naprav v elektroenergetskem sistemu, s čimer se zagotovi, da se okvarjena oprema lahko hitro odstrani iz sistema, ko pride do napake v elektroenergetskem sistemu, s čimer se zagotovi stabilnost in varnost elektroenergetskega sistema. Kateri so pogosto uporabljeni testi relejne zaščite? Predstavimo ga zdaj.
1. Preizkus akcijskega časa
Preskus akcijskega časa je najbolj temeljni test pri testiranju relejne zaščite. Njegova glavna funkcija je preveriti, ali hitrost odziva zaščitne naprave ustreza zahtevam pri zaznavanju nenormalnih situacij. Preskus akcijskega časa običajno uporablja izhod tokovnih transformatorjev in napetostnih transformatorjev kot vhodne signale, pri čemer se vhodni signal prenese skozi zaščitno napravo, da naprava deluje, beleži akcijski čas in ugotavlja, ali zaščitna naprava izpolnjuje zahteve.
2. Test ponovljivosti dejanj
Glavni namen preskusa ponovljivosti delovanja je preveriti, ali ima zaščitna naprava zadostno ponovljivost delovanja. Med dejanskim delovanjem lahko pride do napačnega delovanja zaščitne naprave ali puščanja, kar lahko ogrozi varnost električnega sistema. Da bi se izognili tem pojavom, moramo preveriti absolutno zanesljivost zaščitne naprave s preizkusom ponovljivosti delovanja relejne zaščitne naprave. Na splošno se isti test večkrat ponovi. Preverite, ali odstopanje podatkov ustreza zahtevam.
3. Preskus stabilnosti
Glavna naloga testiranja stabilnosti je preveriti, ali lahko zaščitna naprava v primeru okvare sistema deluje stabilno. Med delovanjem elektroenergetskega sistema lahko pride do različnih okvar, različne napake pa lahko različno vplivajo na zaščitno napravo. V tem primeru moramo s testiranjem stabilnosti preveriti, ali lahko zaščitna naprava dobro deluje.
4. Test občutljivosti
Preskus občutljivosti je zelo pomemben test v zaščitni opremi, znan tudi kot "preverjanje točnosti". Njegova glavna naloga je preveriti, ali lahko zaščitna naprava občutljivo zazna sistemske napake. V elektroenergetskem sistemu je občutljivost za odkrivanje napak zelo pomembna, saj le, ko pride do napak, lahko oprema pravočasno prekine opremo, ki deluje z napakami, da bi se izognili resnejšim ali obsežnejšim nesrečam v elektroenergetski varnosti sistem.
5. Preskus karakteristike akcijskega toka
Preskus karakteristike akcijskega toka je zelo pomemben preskus pri preskusu zaščitne opreme. Njegova glavna naloga je preveriti, ali se zaščitna naprava pravilno odziva na napake pri različnih tokovnih nivojih. Na splošno se za referenčni tok za preskus vzame 0,95-kratna in 1,05-kratna nazivna vrednost. V elektroenergetskem sistemu ima različna oprema različne nazivne delovne tokove. Zato je pri izvajanju preskusa karakteristike akcijskega toka potrebno opraviti preskuse glede na nazivni delovni tok opreme, da se preveri delovna zmogljivost zaščitne naprave.
6. Preskus padca napetosti
Preskus padca napetosti je zelo pomemben test v zaščitni napravi, znan tudi kot "napetostna zaščita". Njegova glavna naloga je preveriti, ali zaščitna naprava lahko deluje normalno. Ko pride do napake v elektroenergetskem sistemu, se zmanjša tudi napetost. Tudi če tokovna zaščita ni aktivirana, lahko zanesljivo zazna sistemsko napako in jo odpravi ob padcu napetosti. V elektroenergetskem sistemu stabilnost napetosti neposredno vpliva na varno delovanje elektroenergetskega sistema, zato je preskus zmanjšanja napetosti bistven test pri testiranju relejne zaščite.
