Električni transformatorji so ena od glavnih naprav v elektrarnah in podstaniceh. Vloga transformatorja je večplastna ne le za povečanje napetosti za pošiljanje električne energije na področje porabe električne energije, temveč tudi za zmanjšanje napetosti na napetosti, ki se uporablja na vseh ravneh za zadostitev potrebam električne energije. Skratka, transformator mora dokončati tako korak-up kot tudi step-down. V postopku prenosa električne energije v električnem sistemu bosta neogibno izgubljena dva dela napetosti in moči. Ko je dostavljena enaka moč, je izguba napetosti v inverznem sorazmerju z napetostjo, izguba električne energije pa je v obsežnem sorazmerju s kvadratom napetosti. Transformator se uporablja za povečanje napetosti, izguba prenosa energije pa se zmanjša.
Transformator je sestavljen iz dveh ali več navitja tuljav rane na istem železnem jedru. Navitja so povezana z izmenično magnetnim poljem in delujejo po načelu elektromagnetne indukcije. Mesto namestitve transformatorja je treba upoštevati zaradi lahekega delovanja, vzdrževanja in prevoza ter izbrati varno in zanesljivo mesto. Pri uporabi transformatorja je treba ustrezno izbrati nazivno zmogljivost transformatorja. Ko transformator deluje brez obremenitve, je potrebna večja reaktivna moč. To reaktivno energijo mora napajati sistem napajanja. Če je kapaciteta transformatorja izbrana prevelika, ne bo samo povečala začetno naložbo, temveč bo tudi dolgo časa ohranjala transformator v brezobremeni ali svetlobni obremenitvi, kar bo povečalo delež izgube brez obremenitve, zmanjšalo faktor moči in povečalo izgubo omrežja. Ta operacija ni ne ekonomična niti neekonomična. Razumno. Če je kapaciteta transformatorja premajhna, bo transformator dolgo preobremenjen in oprema bo zlahka poškodovana. Zato je treba nazivno zmogljivost transformatorja izbrati glede na potrebe električne obremenitve in ne sme biti prevelika ali premanjšo.